Verjetno bi bila še tako debela knjiga premalo obsežna za odgovore na množico vprašanj, na katera si danes državljani Slovenije preprosto ne znajo odgovoriti. Kot da smo se pustili ujeti tistim, ki so želeli na oblast samo z enim namenom, namreč da ignorirajo slovensko ustavo in mimo nje ustvarijo zase življenjsko raven, ki bo zanje zadovoljevala vse tiste želje, ne da bi te vselej pomenile tudi zadovoljevanje objektivnih potreb. Seveda so poti za doseganje tega cilja različne in niso primerljive z življenjskimi potmi blizu tristo tisoč prebivalcev Slovenije, ki uradno živijo na pragu preživetja, med drugim tudi 14.000 otrok, katerih starši nimajo dovolj sredstev za nakup šolskih potrebščin. Povzpetnikov pravzaprav ne briga niti 1. člen Ustave RS, ki sem ga že večkrat citiral, in sicer, da je Slovenija demokratična država, torej država, v kateri igra dominantno vlogo ljudska volja, ki preko izvoljenih predstavnikov, torej poslancev, usmerja svojo razvojno pot in z njo povezano življenjsko raven. Ne glede na to, da je tudi 2. člen Ustave RS v smislu življenjske ravni zelo jasen in nedvoumen, saj pravi, da je Slovenija socialna država. Ali je res? Ali ta člen ustave glede na njegovo vsebino zagotavlja vsem državljanom Republike Slovenije dostojno življenje? Gotovo ne, torej je takšno stanje rezultat določenih odločitev, ki pa jih sprejemajo prav tisti, ki so jim volivci zaupali vladanje. Toda ob tem se spomnim misli pisatelja Toneta Partljiča, ki je zapisal: "Vladar, samo človek si."

Odgovor je zelo jasen, saj določene politične stranke, ki so se povzpele do vladanja, bodisi predvsem z vstopom v vlado bodisi z vstopom v Državni zbor ali še kam drugam, v resnici odločajo o najpomembnejših, za državljane vitalnih področjih države. In če imajo politične stranke moč vladanja, ne zagotavljajo pa demokratičnosti odločanja, potem ne moremo govoriti, da imamo v naši državi demokratično ureditev, temveč to ustavno zamisel v svoje roke prevzema strankokracija. Ali drugače: politične stranke postavljajo sebe nad volivce! To se med drugim kaže tudi v tem, da imajo posamezne politične stranke vselej prav, tudi takrat, če so njihova stališča povsem kontradiktorna. Torej resnica je samo ena: tista, ki jo vidi in predlaga politična stranka.

V čem pravzaprav vidim negativnost delovanja tistih političnih povzpetnikov, ki jim ni do upoštevanja ustave in ki izkoriščajo sleherno priložnost, da predvsem sebi ustvarijo visok življenjski standard? Takim "predstavnikom" ljudstva........

© Večer