Preden začnem, naj pojasnim, da že od svojega osemnajstega leta nisem zaužil alkoholne pijače. Nobene. Bila so leta, do mojega šestdeseta leta se jih seveda kar nekaj nabralo, ko so mi nekateri "prijatelji" želeli v mojo brezalkoholno pijačo naliti kapljico ali dve alkohola. A sem bil vedno previden in zelo pazil, da denimo odprte steklenice cokte ali soka nisem puščal na mizi. Zadnja leta je malo drugače, "jeza", ker ne pijem alkohola, se je razkadila. Prijatelji, sorodniki in nekdanji sodelavci so se sprijaznili, da imam odklonilen odnos do alkohola. To velja zame, nikdar pa me ni pretirano motilo, če so okrog mene pili. Zmerno, se razume. A vseeno v družbo povsem opijanjenih mož in žena vse redkeje zahajam ali se v njej zadržujem.

Zakaj to pišem? Zato ker sem nekaj časa pred martinovanjem v naši politiki in kakopak v medijih zasledil navidezne dušebrižnike, ki bi radi izkoreninili navade in običaje naših prednikov, ki jih na srečo nekaj še ohranjamo. Ne vem, zakaj se je bilo potrebno vladajoči politiki "zaleteti" v primernost ali neprimernost organizacije martinovanja v prostorih Osnovne šole Leskovec pri Krškem. Strinjam se, da bi bilo boljše, če bi imeli v tem kraju primerno in dovolj veliko dvorano za organizacijo martinovanja. Ampak v tem kraju in še marsikje drugje pri nas, za........

© Večer