Kljub napredku, doseženem na področju enakosti spolov po vsem svetu, so številni še vedno v skušnjavi, da oborožene spopade obravnavajo predvsem kot domeno moških. V resnici se ženske pogosto izkažejo za odločilne v takšnih okoljih, vključno z bojnimi, nebojnimi in vodstvenimi vlogami. Kljub temu so v formalnih mirovnih procesih in dogajanjih po konfliktih pogosto odrinjene na stranski tir, kar je moralna in praktična napaka.

Med oboroženimi spopadi so ženske bolj izpostavljene genocidu, trgovini z ljudmi, suženjstvu in spolnemu nasilju z vsemi povezanimi zdravstvenimi tveganji in psihološkimi travmami. Že zaradi tega imajo pravico do sodelovanja v mirovnih procesih. Vendar ženske niso le pasivne žrtve spopadov: kot smo videli v Ukrajini, v času vojne veliko prispevajo tako na bojišču kot v civilni družbi in kot zagovornice miru.

V tem smislu ženske v času spopadov pogosto povečajo svojo vlogo kljub tveganjem, s katerimi se soočajo. Toda ko so nato izključene iz mirovnih pogajanj in nadaljnjega dogajanja, kot se je zgodilo v Ukrajini, se ponovno uveljavijo zastarele norme glede spola. To še posebej velja za države, ki so v konfliktih in imajo bolj zakoreninjene patriarhalne strukture.

Pravni okviri, ki spodbujajo vključevanje žensk v reševanje sporov, gradnjo miru in pokonfliktno obnovo, do zdaj niso uspeli spremeniti teh razmer – deloma tudi zaradi težav pri izvajanju in delovanju. Resolucija........

© Večer