Zdaj kot izjemo od nezdružljivosti prejemanja polne plače in pokojnine poznamo institut delne pokojnine (v primeru delne upokojitve), po katerem tisti, ki so kljub izpolnjevanju pogojev za starostno pokojnino še naprej vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni čas oziroma se reaktivirajo, prejemajo 40 odstotkov odmerjene pokojnine prva tri leta (oktobra je bilo prejemnikov slabih 18.000, število pa narašča), nato pa 20 odstotkov pokojnine. Po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev se pokojninska doba vrednoti ugodneje, torej si posameznik z nadaljevanjem dela izboljšuje odmero.

S pokojninsko reformo je predvideno, da ostajanje v aktivnosti po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe (v prehodnem obdobju do leta 2034 velja pokojninska doba brez dokupa) za vsakih 6 mesecev dopolnjene dobe odmerni odstotek poveča za 1,5 odstotne točke. To bo veljalo tudi za zavarovance, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe, niso pa še izpolnili starostnega pogoja.

Za polnih 41 let pokojninske dobe bo od leta 2035 naprej odmerni odstotek znašal 73 odstotkov, za 42 let 76, za 43 let pa se bo zvišal na 79 odstotkov.

V SDS predlog dvojnega statusa utemeljujejo s tem, da je zavarovanec pred upokojitvijo plačeval prispevke, zato da je upravičen do izplačila starostne pokojnine v polnem obsegu ne glede na to, kaj bo počel po........

© Dnevnik