Nova koalicija je v zvezi s socialnim dialogom v koalicijsko pogodbo zapisala en stavek. V poglavju o gospodarstvu in delu je med zavezami »krepitev socialnega dialoga«.

Začetek ni bil vzpodbuden, kar je najbolje pokazal enostransko, brez sodelovanja socialnih partnerjev, stroke in zainteresirane javnosti sprejeti poslanski zakon o interventnih ukrepih, čeprav posega na več temeljnih ekonomskih in socialnih področij. Zakon bi utegnil biti predmet referendumskega odločanja, o čemer naj bi ustavno sodišče odločilo prihodnji teden.

Podobno velja za še en, prav tako enostranski predlog poslanskega zakona, in sicer novelo zakona o delovnih razmerjih, ki zadeva obračunavanje sindikalnih članarin, ki jo v sindikatih razumejo kot poskus slabitve enega od socialnih partnerjev in posledično ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Mimo socialnih partnerjev je nova koalicija pripravila še nekatere poslanske in vladne predloge zakonov. Kakšno bo nadaljevanje, pa se bo jasneje pokazalo že na jutrišnji prvi seji ESS v mandatu nove vlade, ki je vanj že imenovala svoje člane. Če se bo ministrom mudilo na vrh koalicije, ki naj bi bil prav tako sklican za petek, namesto da bi socialnim partnerjem predstavili svoje načrte, bo to slaba popotnica, je slišati iz sindikalnih vrst.

Martina Vuk, članica ESS

Ekonomsko-socialnega sveta, ki deluje pro forma, potem ko se o nečem parcialno dogovarja drugje, ne potrebujemo.

Martina Vuk, članica ESS

V vseh sedmih reprezentativnih sindikalnih centralah zato že pred sejo izražajo pričakovanje, da jim bo vlada predstavila svoje stališče do delovanja ESS, socialnega partnerstva in socialnega dialoga, pa tudi do enakosti socialnih partnerjev, ter predstavila delo in prioritete posameznih ministrstev ter časovnice ukrepov oziroma zakonskih besedil, ki jih nameravajo predlagati.

Začetna nerodnost ali poskus zaobidenja?

Predvsem pa v centralah od ministra za finance Andreja Širclja........

© Dnevnik