Daljnega leta 1977 so začeli v zagrebški četrti Dubrava, od koder je tudi Jasensko Houra, še danes ena od najbolj prepoznavnih oseb v skupini, ki mu vsi pravijo Jajo. Res je, da so njihovi albumi Crno-bjeli svijet ali Heroji ulice dobri, ampak meni je bila vedno bolj všeč malo manj koketna glasba.

V letih, ko so prljavci začenjali svojo zmagovito pot, me je recimo navduševala skupina Test Department iz Londona, ki je igrala na različne stroje in kovinske predmete; proizvajali so tako imenovano industrijsko glasbo. V neki podzemni garaži na Gospodarskem razstavišču so proti koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja pripravili tako glasen koncert, da so mi od ekstremnega hrupa zaplesali prav vsi organi v telesu; zdelo se mi je, da še nekaj dni čutim vibriranje ledvic, jeter in srca, medtem ko mi je šumelo v ušesih. Da, tako je, bila je glasba, ki se te organsko dotakne.

V tistem obdobju je Škuc Ropot v Ljubljano pripeljal tudi izjemne Einstürzende Neubauten, ravno tako industrijski bend iz Berlina z usodno karizmatičnim vokalistom Blixo Bargeldom na čelu. Mogoče sem se ravno zaradi Bargelda odločila, da bom študirala nemščino, saj je ta brezkompromisen umetnik mnogim precej antipatičen jezik izgovarjal z neponovljivo mero seksapilnosti. Dramo o........

© Dnevnik