Evropska komisija razmišlja, da bi zamrznila finančno podporo tej pomembni likovni prireditvi, čeprav njen prispevek v celotnem proračunu razstave ne predstavlja visokega odstotka. S to odločitvijo želijo disciplinirati vodstvo bienala, ki je naznanilo, da letos v svojem tradicionalnem paviljonu spet lahko razstavlja tudi Rusija, ki so jo izločili po napadu na Ukrajino.

Del italijanske politike je kar naravnost povedal, da poseganje v programsko avtonomijo ne pride v poštev; institucija naj se sama odloči, kako bo ravnala. Nenazadnje bi lahko s podobnimi vatli merili tudi Izrael, ki mu prireditelji nikoli niso odrekli gostoljubja. Kljub temu je izraelski paviljon pred dvema letoma ostal zaprt. Izraelska umetnica Ruth Patir se je odločila, da svoje razstave enostavno ne bo odprla, saj burnih umetniških in siceršnjih pritiskov zaradi napada na Gazo ni bilo mogoče preslišati.

Letošnje ideje evropske komisije okoli Beneškega bienala so eden izmed številnih primerov, kjer gre za tako imenovano sistemsko cenzuro finančne narave. Poslovno izčrpavanje kulturnih institucij je sredstvo, ki ga oblastniki uporabljajo za discipliniranje vodstev umetniških prireditev, kar je poseg v avtonomijo njihovega programskega odločanja. Beneški bienale, za katerega evropska komisija nameni dva milijona, Italija pa devetnajst........

© Dnevnik