Medeja je antična mitska figura, ki jo je v tragedijo predelal Evripid in govori o izdani ljubezni, o ženski, ki naredi vse, laže očetu in ubije brata, da lahko zaživi z Jazonom, ko pa jo ta zapusti, ubije njuna sinova in njegovo novo ženo.

Rau je že z naslovom svoje uprizoritve, ki ni več Medeja, ampak Medejini otroci, nakazal, da v središču zgodbe tokrat ni obupna maščevalna gesta zapuščene ženske, ampak usoda otrok. Zanimivo naključje je, da je na prezrtost tragičnih otroških usod v interpretacijah antičnih del, kjer so pogosto zgolj nekakšna kolateralna škoda pomembnejših političnih in ljubezenskih dogajanj, na primeru Minotavra, hendikepiranega otroka, opozoril tudi pisatelj Georgi Gospodinov, letošnji prejemnik nagrade vilenica, v romanu Časovno razsodišče. Rau je Medejina otroka tudi pomnožil, saj je sodobno Medejo našel v resničnem tragičnem dogodku, ko je zapuščena ženska leta 2007 v Belgiji v psihotičnem stanju ubila svojih pet otrok, končni samomor pa ji je spodletel.

Predstava........

© Dnevnik