Eno od najpomembnejših tveganj v Sloveniji, katerih finančni učinki bi se merili v več milijardah evrov, je potresno tveganje. Po pojasnilih Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) bi bilo ob ponovitvi ljubljanskega potresa iz leta 1895, šeste stopnje po Rihterju, v letu 2020 poškodovanih od 42.000 do 102.000 stavb, ekonomska škoda bi znašala od 2,5 do 16,6 milijarde evrov, mediana neposredne škode na stavbah pa 7,2 milijarde evrov. To pomeni, da bi takšen potres povzročil neposredno škodo v višini 15 odstotkov v letu 2019 ustvarjenega BDP, pri čemer je v izračunu upoštevana le škoda na stavbnem fondu, ne vključuje pa posrednih stroškov, kot so na primer ureditev začasnih bivališč, okrevanje prebivalstva, izpad infrastrukture, prekinitev kritične infrastrukture in proizvodnje v gospodarstvu, izpadi dohodkov zaradi izgube delovne sile in podobno. Velike motnje bi imeli v šolah, zdravstvu, infrastrukturi, življenje po Sloveniji bi bilo za več mesecev oteženo.

Pred potresom po ocenah AZN ni zavarovanih 75 odstotkov gospodinjstev, medtem ko je vrzel iz naslova zavarovanja poplav 60-odstotna. Na njeno pobudo je bila pred dvema letoma ustanovljena delovna skupina za pripravo ukrepov za zmanjšanje zavarovalne vrzeli pri zavarovanjih pred naravnimi nesrečami, ki vključuje predstavnike zavarovalnic ter ministrstva za finance in naravne vire. Ti so proučili rešitve držav, v katerih je zavarovalništvo bolj razvito, in dognali, da je najhitrejša možnost za zmanjšanje zavarovalne vrzeli pred potresnimi tveganji vpeljava obveznega zavarovanja za večstanovanjske objekte, ki bi jo moralo spremljati subvencioniranje zavarovalne premije za najranljivejše. Obstajajo tudi druge rešitve, kot sta denimo oblikovanje sklada za naravne nesreče ali ustanovitev državne (po)zavarovalnice, specializirane za zavarovanja naravnih nesreč, a terjajo več časa.

Ker bo za izvedbo ukrepov potrebnih več desetletij, je po prepričanju AZN potrebno, da ljudje že danes zmanjšajo svojo finančno izpostavljenost tveganju potresa, kar lahko storijo le s sklenitvijo ustreznega zavarovanja. Po ocenah Zavarovalnice Triglav je v Sloveniji potresno zavarovana okoli tretjina vseh stanovanjskih objektov, med poslovnimi, proizvodnimi in podobnimi zgradbami pa približno četrtina. »Pri večstanovanjskih stavbah se lastniki pogosto zanašajo na skupno polico upravnika. V Sloveniji je od 20.000 do 25.000 večstanovanjskih stavb, med katerimi je približno 40 odstotkov nezavarovanih, več kot 80 odstotkov pa jih ni potresno zavarovanih,« pravijo v Zavarovalnici Triglav. Poudarili so, da se zavedanje o nevarnosti potresa in s tem delež zavarovanj po močnih potresih v bližini, kot sta bila potresa na Hrvaškem leta 2020, okrepita, vendar relativno hitro upadeta. Zato zavarovance spodbujajo, naj ob izbiri zavarovanja ne izhajajo le iz preteklih izkušenj, temveč tudi iz dejanske izpostavljenosti njihove nepremičnine posameznim tveganjem.

Slovenija ni pripravljena na velik potres

Po pojasnilih AZN so bili nekateri koraki za večjo potresno varnost narejeni; proti koncu leta 2023 je bila sprejeta resolucija o potresni varnosti do leta 2050 »Prehitimo potres«, ki vključujejo ukrepe za učinkovito upravljanje potresnega tveganja. Pomemben poudarek resolucije je pregled obstoječih........

© Dnevnik