Eksplozija je bila tako močna, da je parala ušesa. Ni bilo sicer prvič, da smo slišali kaj podobnega, le v živo se nam je to prvič primerilo. Spomnili smo se filmov o vietnamski vojni, v katerih so bile eksplozije klasični del scenarija, med priljubljenimi »igračkami« pa je bil tudi plastični eksploziv C4, močnejši celo od TNT-ja, ameriški vojaki pa so ga zaradi počasne gorljivosti pogosto uporabljali za kurjenje ognja in so si z njegovo pomočjo sušili premočena oblačila. Anekdota celo pravi, da so številni vojaki čisto pozabili, da gre za eksploziv, ogenj so ugašali tako, da so naj stopili, in sprožili – (smrtonosno) eksplozijo.

Foto: Matej Štakul

Foto: Matej Štakul

Iz filmov smo prešli v resnični svet, eksploziji pa smo bili priča pri podiranju stavbe, na prostoru katere naj bi nastal sodobni poslovni objekt. Tovrstna rušenja stavb niso nič posebnega, zgolj najhitrejši (in najcenejši) način, da zastareli objekt zamenja novi. Staro za novo pač. Slogan, po katerem se ravnajo tudi v avtomobilski industriji. Ko štirikolesnik postane prestar in premalo sodoben, da ne dosega več zadovoljivih prodajnih številk, se mu zahvalijo za sodelovanje in predstavijo novega. Pri Citroënu niso nikakršna........

© Dnevnik