»Mi, ljudstva Združenih narodov, smo odločeni obvarovati prihodnje rodove pred strahotami vojne, ki je dvakrat v življenju naše generacije človeštvu prizadejala nepopisno trpljenje …« To so uvodne besede listine, ki jih osemdeset let po njenem podpisu generalni sekretar OZN Antonio Guterres citira ob trditvi, da obstaja neposredna povezava med ustanovitvijo OZN in preprečevanjem tretje svetovne vojne. »OZN je živeči čudež, ki ga delavke in delavci Združenih narodov oživljajo vsak dan in vsepovsod,« je ob visokem jubileju dejal Guterres. Vsak dan in vsepovsod? Ne v Ukrajini ali Gazi.

Veliki jubileji prinašajo velike besede, a ob osemdesetletnici OZN bolj kot besede generalnega sekretarja odmevajo besede kazahstanskega veleposlanika pri OZN Kairata Umarova, ki pravi, da osemdesetletnica ni praznična: »To bi morali biti združeni, ne pa razdruženi narodi. Skupaj lahko dosežemo veliko, vendar se danes o marsičem ne moremo strinjati in se zato strinjamo o tem, da se ne strinjamo.«

Boleča resnica je, da je razlogov za praznovanje visokega jubileja OZN bolj malo. Njihov vpliv na mednarodnem prizorišču se zmanjšuje, povečuje pa vpliv korporacij, supermilijarderjev in Donalda Trumpa, ki si lahko privošči prostaško oceno konflikta med Izraelom in Iranom, o katerem govori kot o pretepu šolarjev na igrišču, in požanje celo pohvalo Natovega generalnega sekretarja, češ da mora »ati« včasih uporabiti močno besedo.

Ravno Trump prinaša........

© Dnevnik