Leta 1987 je bil svet drugačen. Najbolj slaven dogodek tega leta se je zgodil pred razpadajočim berlinskim zidom, ko je ameriški predsednik Ronald Reagan izgovoril zgodovinske besede: "Gospod Gorbačov, podrite ta zid!" Zgodili so se tudi drugi pomembni dogodki, ki so mnogo bližje našemu domu. Aprila tega leta je Turčija vložila prošnjo za polnopravno članstvo v Evropski gospodarski skupnosti, predhodnici EU. Ko je takratni turški premier napovedal načrte svoje države za vstop v Unijo, je dejal, da bo pot naprej "dolga in ozka, strma in naporna". Od takrat se je zgodilo veliko, a spremenilo malo. Turčija je še vedno pred vrati evropske skupnosti narodov, sram, katerega je bila skozi desetletja deležna, pa jo je potisnil čedalje bolj na Bližnji vzhod, v Azijo in na domači fronti v avtoritarizem.

A ni treba, da je tako. Kot bodo povedali številni turški diplomati, je trenutno stanje v veliki meri posledica zgrešenih ravnanj tako Ankare kot Bruslja. Najprej gre krivdo pripisati Evropi, saj je ta okoli preloma stoletja postala čedalje bolj nedovzetna za turško pridružitev in prelomila sporazum o pristopu Turčije, ko sta vplivni članici bloka Nemčija in Francija pozvali k "privilegiranemu partnerstvu" namesto članstvu. Nekaj polemike je povzročil tudi nekdanji francoski predsednik Valery Giscard d'Estaing, ki je na začetku tisočletja predsedoval Konvenciji o prihodnosti Evrope. Dejal je, da je Turčija kulturno "preveč drugačna", da bi se pridružila EU, kar so mnogi videli kot znak, da vodilni Evropejci EU vidijo kot klub krščanskih držav. Spomnimo se tudi britanske kampanje za izstop iz EU iz leta 2016, ko so evroskeptični konservativci britanske volivce nagovarjali z dvema gesloma: "Prevzemimo spet nadzor" in s strahom pred vstopom Turčije v EU.

V naša politična okolja se v zadnjem desetletju vrača identitetna politika, pri čemer se zdaj že pozabljene teze Samuela Huntingtona o "spopadu civilizacij" zdijo kot del politične realnosti. V ta diskurz spadajo tudi debate o tem, ali je Turčija sploh evropska država. Moderna turška republika, ustvarjena leta 1923 pod vizionarskim generalom Mustafo Kemalom Atatürkom, je zahodno usmerjena, republikanska, sekularna in demokratična država, ki je od leta 1952 članica zveze Nato. Ti pogoji pa več kot zadostujejo evropski karakterizaciji. In čeprav so bili nekateri demokratični........

© Večer