Ko se bomo nekoč ozirali na obdobje svetovnega nogometa pod Giannijem Infantinom, se bomo prepirali, ali smo gledali spretnega funkcionarja ali iluzionista, ki je lepo igro spremenil v neustavljiv finančni stroj in nam ob tem prodal pretirano skrb za hidracijo. Mož z bleščečo plešo in večnim nasmeškom že celo desetletje obvladuje Fifo, mednarodno nogometno zvezo. Z mešanico neizmerne samozavesti in prebrisanosti, političnega instinkta in retorike, za katero se marsikdaj zdi, da nima stika z realnostjo.

Infantino je postal monarh, ki svet prepričuje, da vse, kar počne, počne iz čiste ljubezni do igre. In mandati na čelu nogometa so praviloma dolgi. Kdo pa bi se odrekel položaju s takim vplivom, da prekaša večino svetovnih voditeljev. Pri tem seveda ni odveč, da številke na računih Fife rastejo.

Kakšna skrivnost se skriva v Alpah

V 122-letni zgodovini Fife, rojene v skromni zadnji sobi zveze francoskih športnih društev v Parizu, šele 28 let pozneje je pristala v nevtralni Švici, se je na vrhu zamenjalo malo obrazov. Jules Rimet, francoski vizionar, ustanovitelj svetovnih prvenstev, je na čelu Fife kraljeval celih 33 let. Drugo mesto: Joao Havelange, Brazilija. Nogomet je vodil 24 let in ga preobrazil v komercialni stroj. Ko je leta 1998 končno predal žezlo, je bila Fifa bogatejša od marsikatere države. Štafetno palico je prevzel njegov zvesti učenec Sepp Blatter. Švicar je vladal 17 let, dokler ga leta 2015 s prestola ni odnesel cunami korupcijskih škandalov.

In kmalu zatem je nastopil Giovanni Vincenzo Infantino, ki s svojo pragmatičnostjo in nenehnim širjenjem nogometa uspešno pluje v sodobnih vodah. Kakšen karierni preskok! Poznali smo ga kot simpatičnega tipa iz........

© Večer