(IZJAVA) Politična nevtralnost športa ni absolutna
V zadnjih dneh so mediji poročali, da se slovenske odbojkarice po tekmi, s katero so uspešno zaključile kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2026, niso želele rokovati z izraelskimi tekmicami. Igralke so bile deležne več kritik, Odbojkarska zveza Slovenije (OZS) pa se je od njihovega simbolnega dejanja distancirala. Njen predsednik je dejal, da zveza poteze "ne odobrava", da politike in športa "ne gre mešati", da bodo raziskali razloge in vzroke poteze igralk ter da upa, da bodo "interni pogovori zalegli".
Takšne geste poguma športnikov in športnic pa tudi reakcije funkcionarjev nanje niso nekaj novega. V zgodovini olimpijskih iger ostaja najbolj znana dvignjena rokavica Tommieja Smitha in Johna Carlosa po prejemu medalj za tek na 200 metrov na olimpijskih igrah v Mehiki leta 1968, ki sta ji sledila suspendiranje iz ameriške olimpijske ekipe in izključitev iz olimpijske vasi. Ta in podobne geste so privedle do sprejetja pravila 50.2 Olimpijske listine, ki, izhajajoč iz načela politične nevtralnosti športa, prepoveduje "kakršno koli demonstracijo ali politično, versko ali rasno izražanje na olimpijskih prizoriščih ali v olimpijskih objektih".
Načelo politične nevtralnosti je v zadnjem času predmet številnih kritik, hkrati pa tudi nasprotuje vedno pogostejšemu angažmaju Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki je usmerjen v spodbujanje človekovih pravic in "miroljubne družbe, ki skrbi za ohranjanje človekovega dostojanstva". Leta 2023 prenovljena Olimpijska listina je........
© Večer
