Vse prodajajo kot nujnost, kot pametno odločitev, kot nekaj, kar »bo dolgoročno koristilo vsem«. A vsakič znova se izkaže, da ta »vsi« pomeni zelo ozko skupino ljudi. In vsakič znova poslušamo, da si država ne more privoščiti tega ali onega, dokler si nenadoma lahko privošči prav tisto, kar koristi najmočnejšim.

Ko berem in poslušam odzive gospodarskih združenj, se ne morem znebiti občutka, da živimo v dveh vzporednih realnostih. V eni se govori o negotovosti,........

© Dnevnik