Stališče sindikatov je več kot utemeljeno, a ne meri na vso demokratično nesprejemljivost zakona. Bil je namreč temeljni udar v rušenju parlamentarizma. Je kot ena tistih bomb iz druge svetovne vojne, ki jim je treba preprečiti, da bi nekontrolirano eksplodirale. Poglejmo argumente. Po volitvah sta soočeni dve veliki stranki: koalicija Svoboda-SD-Levica in pa SDS. Obe razmišljata o koalicijskih partnerjih, na voljo so tri možne partnerice, vsaj videz je tak: z Janšo baje nezdružljiva Resnica, od njega baje neodvisni Demokrati in blok treh demokrščanskih strank, ki baje zgolj »ni zaprt za sodelovanje«. In zdaj šok: v nasprotju s parlamentarno prakso se demokristjani in obe »neodvisni« stranki povežejo in ne počakajo niti na konstituiranje parlamenta, temveč pohitijo z vložitvijo »interventnega zakona«, ki ga takoj podpre SDS. Ta postopek je udarec po parlamentu, teptanje pravil parlamentarizma in s tem eden od korakov v državnem udaru.

Kasnejšim zgodovinarjem lahko pustimo v presojo, koliko je šlo za........

© Dnevnik