Ob upoštevanju intervala zaupanja je mogoče s 95-odstotno zanesljivostjo trditi, da bi za GS glasovalo od 26,6 do 32,8 odstotka udeležencev volitev, za SDS pa od 23,4 do 29,4 odstotka. Povsem mogoče je torej, da bi lahko zmagala tudi SDS, če bi bil volilni rezultat GS bližje spodnji meji intervala zaupanja, volilni rezultat SDS pa bližje njeni zgornji meji (29,4 odstotka). Večina preostalih strank ohranja dosežene ratinge, opazno pa je, da sta v drugem merjenju po metodi tracking poll navzdol zanihali Levica in Vesna (8,4 odstotka) in Logarjevi Demokrati (6,7 odstotka).

Resnica se po najnovejši meritvi tracking polla vrača na parlamentarni prag, saj se njenih 3,6 odstotka spremeni v štiri odstotke, ko je treba razdeliti 88 poslanskih sedežev.

Ključna za zanesljivost anketnih podatkov je volilna udeležba, saj anketarji vprašanje o volilnih namerah zastavljajo le tistim, ki predhodno zatrdijo, da se bodo volitev udeležili. Izkušnje kažejo, da anketiranci pri tem pogosto niso iskreni, zato se dejanska volilna udeležba pogosto razlikuje od deklarirane v javnomnenjski anketi, posledica pa je, da anketni podatki odstopajo od volilnih rezultatov.

Dve rekordni udeležbi

Ko agencija Ninamedia letos sprašuje o volilnih preferencah, opaža visok odstotek pritrdilnih odgovorov, da se bodo anketiranci udeležili nedeljskih volitev. Anketirana volilna udeležba tako sega........

© Dnevnik