Med drugimi dogodki je lep spomin na očeta in starega očeta tudi majhna, črna škatla, ki sem jo našel v garaži, in bila je opremljena z vrvico. Dolgo časa nisem vedel, čemu ta majhna naprava služi. Sestavljena je iz dveh delov in vanjo se vstavi britvica-žiletka. Ko vrvico vlečemo gor in dol, se britvica ostri na dveh brusih, ki sta v škatlici. Za brezskrbno britje, so takrat morali imeti ali novo ali pa ostro britvico. Kot otrok sem opazoval očeta, kako se je bril. Imel je majhno posodo z milom in ustrezen košat čopič.

Obraz si je namilil s čopičem in potem je z britvico previdno odstranil vse dlačice z lic in brade. Nato se je umil in si z losjonom neprijetnega vonja je natrl obraz. Seveda se je včasih pri britju tudi porezal. Rana z britvico je neprijetna in zelo rada krvavi. Še sedaj se spomnim, da je oče uporabil košček navadnega časopisnega papirja, ki ga je položil na rano in ustavil kri. Bil je namreč v taki službi, da ni bilo primerno, če je služboval neobrit in z neprimerno pričesko. Časopisni papir pa........

© Dnevnik