Evropska komisija je v središče akta, ki ga je sicer sprejela že jeseni 2022, simbolično postavila spoštovanje uredniške svobode. To pomeni, da države članice ne smejo posegati v uredniško politiko in nanjo ne smejo poskušati vplivati. Sabine Verheyen, poročevalka evropskega parlamenta in predsednica nadzornega odbora za implementacijo akta, je v pogovoru za STA dejala: »Mediji ne bi smeli biti opozicijski ali vladni. Morajo biti neodvisni, da lahko kritizirajo vlado ali pa poročajo, ko naredi nekaj dobrega. Niso le črni ali beli.«

Posebej je izpostavila novo zapisano določilo o zaščiti novinarskih virov, ki v EU ni enotno urejeno. Države tako ne bodo smele sprejeti prisilnih ukrepov, vključno z uporabo vdorne programske opreme za nadzor, zoper delo ponudnikov medijskih storitev, uredništvo........

© Dnevnik