»Kot dvigov na lestvicah uspešnosti držav ne gre sprejemati evforično, tudi zdrsov Slovenije na njih ne gre imeti za tragedijo«, je že pred leti svetoval ugledni ekonomist dr. Jože Mencinger. Na letošnji lestvici konkurenčnosti, ki jo pripravlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta IMD, Slovenija sicer ni zdrsnila ali se povzpela, ampak je le zadržala nič kaj laskavo 46. mesto med 69 državami. Ob tej uvrstitvi, ki ostaja naša najnižja uvrstitev v zadnjih petih letih (prej smo znali biti tudi precej nižje), se je na vlado zgrnil plaz kritik s strani gospodarstva in opozicije, nekateri pa tolažbo najdejo v tem, da se je vsaj ustavil trend padanja zadnjih dveh let. Še leta 2022 smo bili namreč na 38. mestu med 63 državami.

»Ohranitev enake uvrstitve po večletnem padanju na lestvici je ob upoštevanju zahtevnih razmer, ki vplivajo na konkurenčnost držav, vsekakor pozitivna novica. Rezultati raziskave znova kažejo, da imamo trdne temelje v družbenem okolju, izobraževalnem sistemu in mednarodni trgovinski vpetosti. Za dolgoročno izboljšanje položaja Slovenije pa bodo potrebni usklajeni in ambiciozni ukrepi gospodarske politike, usmerjeni v povečanje produktivnosti, večje investicije v znanje, raziskave in razvoj, učinkovitejše javne storitve ter večjo stabilnost in predvidljivost poslovnega okolja,« je ob predstavitvi lestvice povedal dr. Damjan Kavaš, direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Precej bolj kritični do ohranitve lanske uvrstitve so na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). »Na GZS že ves čas opozarjamo in podajamo predloge, kako izboljšati poslovno okolje na najbolj pomembnih segmentih delovanja podjetij, kjer nikakor nismo konkurenčni, kar rezultati lestvice konkurenčnosti IMD ponovno potrjujejo. Če že drugo zaporedno leto ne bomo dosegli pričakovane gospodarske rasti Slovenije med 2 in 2,5 odstotka, bo to pomenilo izgubljeni leti, ki ju ne bomo mogli nadomestiti,« je opozoril Tibor Šimonka, predsednik GZS, ki za izboljšanje konkurenčnosti že nekaj let poziva predvsem k zmanjšanju davkov in birokracije ter uvedbi razvojne kapice, po novem pa tudi k odlogu uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Za dolgoročno izboljšanje položaja Slovenije bodo potrebni usklajeni in ambiciozni ukrepi gospodarske politike, večje investicije v znanje, učinkovitejše javne storitve ter večja predvidljivost poslovnega okolja.

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc ugotavlja, da med deseterico najbolje uvrščenih na........

© Dnevnik