V predvolilnih soočenjih so politiki le redko omenjali revščino. Podatek o tem, kako se stopnja tveganja revščine povečuje, smo slišali tu in tam; v volilnih programih strank, ki jim ankete kažejo vstop v parlament, pa pri tej temi praviloma vlada vsebinska »revščina«. Stranke politične desnice SDS, Logarjevi Demokrati ter trojec NSi, SLS in Fokus v volilnem programu besede sploh ne omenijo. Niti enkrat. Nič bolje ni v volilnem programu Prebiličevega Preroda, kjer je dvakrat omenjena energetska revščina, prav tako ne pri Stevanovićevi Resnici, pri kateri je beseda prav tako uporabljena le dvakrat. Posredno. V SD in Levici revščini namenjajo več prostora, Gibanje Svoboda pa volilnega programa še nima objavljenega.

Dr. Srečo Dragoš, sociolog. Foto: Robert Balen

Smo pa zato veliko poslušali v kampanji o davčnih razbremenitvah, ki navadno največ prinesejo najpremožnejšim. Statistični kazalniki, ki merijo revščino oziroma hudo materialno in socialno prikrajšanost, se nam medtem že pet let vztrajno slabšajo, opozarja sociolog dr. Srečo Dragoš: »Čeprav smo po tem škandaloznem kazalniku še vedno pod evropskim povprečjem, imamo znotraj naše družbe tudi kategorije z evropsko nadpovprečnimi deleži revščine in socialne izključenosti. In teh je kar precej. To so enočlanska gospodinjstva, upokojenci, starejši zaposleni (55–64 let), starostniki (zlasti ženske), nizko izobraženi, najemniki stanovanj,........

© Dnevnik