Predstavljajte si sobo, v kateri je postavljenih več sedežev, obdanih z zasloni in krmili. Na sedežih sedijo usposobljeni operaterji žerjavov, viličarjev, tovornjakov in drugih vozil. Ta trenutek opravljajo delo z žerjavom v Rotterdamu, že naslednji trenutek preklopijo v Singapur. Počasi se povečuje promet pristanišča v Los Angelesu, zato je treba preklopiti tja. To ni znanstvena fantastika. Vsa ta pristanišča že premorejo daljinsko vodenje mehanizacije, a tudi zaradi sindikalnih razlogov delo (za zdaj) večinoma opravljajo lokalne ekipe.

Kako tehnologija deluje, sem se lahko prepričal na letošnjem sejmu mobilnih tehnologij MWC v Barceloni, kjer sem na Huaweijevi stojnici sedel v podobnem simulatorju in iz Barcelone v živo vozil vozilo na Huaweijevem kampusu v Dongguanu, kakšnih 15.000 kilometrov stran.

Bilo je čudno, saj kot voznik na daljavo nimaš nikakršnih povratnih podatkov, ki smo jih vajeni iz avtomobilov. Ni vibracij, ni zvokov ob pospeševanju. Nekaj težav povzroča tudi privajanje na meje vozila. Ves čas se bojiš, da boš popraskal po kakšnem robniku. Je sicer kar zabavno, a se moraš ves čas zavedati, da ne gre za igrico, temveč za resnično življenje in da imajo tvoje odločitve za volanom lahko resnične posledice, četudi na drugem koncu sveta.

Huawei je izkušnjo ponujal zgolj kot demonstracijo zmogljivosti naprednih brezžičnih omrežij. Le nekaj minut kasneje pa mi je vzelo sapo, ko sem na razstavnem mestu finske Nokie naletel na estonsko zagonsko podjetje Elmo. To že danes ponuja tehnologijo za daljinsko upravljanje pravih avtomobilov. In to na javnih cestah. V Barceloni so obiskovalcem ponujali daljinsko vodenje čisto pravega avtomobila po parkirišču v Malagi. Svojo tehnologijo kot storitev prevoznim........

© Dnevnik