Po drugem valu priznanja Palestine v Združenih narodih, ko se je število držav, ki so naredile ta korak, povzpelo nad 150, se postavlja vprašanje, kako dejansko zagotoviti novo delujočo palestinsko državo. Tokratni val priznanj, ki se je začel konec preteklega tedna in nadaljeval v ponedeljek, je drugi največji, odkar je leta 1988 palestinski parlament razglasil državo Palestino. Potem jo je v dveh letih priznalo okoli 100 držav, med njimi tudi nekdanja Jugoslavija, vendar vse njene naslednice po razpadu skupne države priznanja niso prevzele. Slovenija, ki je Palestino priznala lani, je bila ena izmed njih.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu ustanovitvi palestinske države nasprotuje. Tudi izraelska opozicija, ki je sicer z Netanjahujem v mnogočem na nasprotnih bregovih, vidi priznanje Palestine šele na koncu mirovnega procesa. Kot odgovor na nova priznanja v vladi zdaj resno razmišljajo o pripojitvi novih delov Zahodnega brega ali kar o celotnem ozemlju. Pogosto se omenja možnost, da bi pripojili dolino reke Jordan, obmejno območje z Jordanijo, s čimer bi morebitno prihodnjo palestinsko državo odrezali od neposrednih prometnih povezav z Jordanijo in jo naredili še bolj odvisno od Izraela. Iz več evropskih držav so se vrstili pozivi Izraelu proti takšnim korakom.

Je efektivna oblast ključna?

Je pomanjkanje enega od kriterijev za priznanje držav – efektivna oblast – možno nadomestiti? To je temeljno vprašanje, o katerem med mednarodnimi pravniki obstaja vrsta razhajanj. Načeloma velja, da če države začnejo vzpostavljati diplomatske stike, sklepati sporazume ali članstva, to lahko zmanjša posledice pomanjkljive efektivnosti oblasti. V primeru Palestine, ko Izrael kot okupator nadzoruje vse meje (tako Gaze kot Zahodnega brega) in nadaljuje vzpostavljanje naselbin na ozemlju palestinske........

© Dnevnik