Nekateri so se celo usedli, ga poslušali in razpravljali o lepoti mesta in Mediterana. Ravno takrat se je ministrica za kulturo Asta Vrečko odpravila na koprsko občino, kjer naj bi poskusila rešiti problem, ki je nastal s tablami z lokalnimi zgodovinskimi imeni. Zaradi svoje italijanskosti stara koprska ulična imena že dalj časa burijo duhove. Drugje niso nobena posebnost in so bila dobro sprejeta. Podobne table visijo v hrvaških obmorskih mestih, tudi v Piranu. V okolici Trsta pa ne manjkajo napisi z izključno slovenskimi in narečnimi slovenskimi krajevni imeni. Enostavno: kraj označiš z imenom, ki ga je lokalno prebivalstvo od nekdaj uporabljalo, in takih imen nima smisla prevajati.

Koprska zagata traja že več let: v administrativni spor se je prelevila v trenutku, ko se je frančiškanski pater obrnil na inšpektorat za kulturo in medije, ker so se mu table zdele premalo slovenske. Inšpekcija se je z njim strinjala in je občini naložila, da jih mora odstraniti. Župan Aleš Bržan je odgovoril z znano istrsko odločnostjo. Brez dovolj poguma, da bi jih pustil na svojem mestu, in brez potrebne hrabrosti, da bi jih odstranil, jih je dal obrniti tako, da je zdaj napis skrit, na zidovih pa visijo prazne table. Zdaj obljublja, da se bodo popravljeni napisi vrnili »v nekaj tednih«. Po mnenju dr. Kozme Ahačiča, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana........

© Dnevnik