Septembra lani je Larry Ellison za nekaj ur postal najbogatejši človek na svetu. Njegovo premoženje je bilo vredno več kot 380 milijard dolarjev. Soustanovitelj Oracla je imel tehnologijo, denar in dostop do politične moči, njegova družina pa je prek sina Davida začela graditi še medijski imperij. Zdelo se je, da obstaja komaj še kaj, česar takšno bogastvo ne more kupiti. Manj kot leto pozneje je Ellison več kot sto milijard dolarjev revnejši, veliki medijski prevzem njegovega sina so ustavila sodišča in ameriške zvezne države, Meta, lastnica Facebooka in Instagrama, pa se je pravkar z ameriškimi oblastmi dogovorila o poravnavi zaradi očitkov, da njena družbena omrežja škodujejo otrokom in mladostnikom. Stala jo bo najmanj 12,2 in morda več kot 17 milijard dolarjev. Tudi najmočnejši niso vsemogočni.

To ni nič novega. Pred štiristo leti je najmočnejša korporacija svojega časa imela lastno vojsko in vodila vojne. Pred dobrim stoletjem je Rockefeller obvladoval ameriško nafto. Danes peščica tehnoloških podjetnikov obvladuje čipe, algoritme, platforme in infrastrukturo umetne inteligence. Vsaka doba ima svoje gospodarje. Na vrhuncu se zdijo nepremagljivi. Nikoli niso.

Rockefeller sploh ni bil prvi, ki se je zdel nepremagljiv. Dve stoletji pred njim je Nizozemska vzhodnoindijska družba, bolj znana po kratici VOC, obvladovala trgovino med Evropo in Azijo. Ustanovljena leta 1602 je postala ena najbogatejših in najmočnejših korporacij v zgodovini. Imela je lastno vojsko in ladjevje, sklepala pogodbe, vodila vojne, ustanavljala kolonije in kovala denar. Bila je zasebno podjetje z močjo države. Pa je tudi ona izginila. Leta 1799 je prenehala obstajati.

Stoletje pozneje je Amerika dobila nove gospodarje. Mark Twain je njihov čas poimenoval Gilded Age, pozlačena doba: na zunaj bleščeča zgodba o napredku in neverjetnem bogatenju, pod tanko plastjo zlata pa monopoli, neenakost, korupcija in politični vpliv........

© Večer