Naš bralec Zvone ima že dolga leta navado, da se takoj po obilnem kosilu preda popoldanskemu počitku. Dnevni ritem si težko predstavlja brez tega, da bi po obroku odremal kakšno uro, včasih pa se spanec raztegne celo na dve debeli uri. A v zadnjem času Zvone opaža nenavaden preobrat. Namesto da bi vstal prerojen in poln elana za popoldanska opravila, se zbudi povsem zmeden in pogosto še bolj utrujen, kot je bil, preden je zatisnil oči. Njegova glava je težka, misli pa meglene, kot bi ga povozil čas. Zvone se sprašuje, ali je popoldanski dremež sploh koristen za telo ali si z njim dela medvedjo uslugo. Prav tako ga zanima, kje tiči skrivnost tiste idealne mere, ki loči osvežitev od popolne telesne........

© Dnevnik