Člani društva Anbot, ki so v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine organizirali tržnico, so dogodek poimenovali Tržnica od Anbot, po starem izrazu za tržnico v ljudskem jeziku, ter z veliko entuziazma, improvizacije in zgodovinske domišljije poustvarili življenje v tistih časih. Celoten dogodek ni bil le zgodovinski prikaz, temveč doživljajska predstava, polna humorja, improvizacije in lokalnega duha. Pogovori so tekli mešano, malo v italijanščini, malo v slovenščini – kot nekoč, ko so se meščani vsak dan srečevali ter si izmenjevali novice, blago in skrivnosti. Otroke je prevzela igra, odrasle pa vonj zelišč in prikaz starodavnih pravil.

V ozki kamniti ulici in med stojnicami je dišalo po lovoru, rožmarinu in sivki, na tleh so bila razstavljena drva, z obzidja so viseli ribiške mreže, suha zelenjava in zelišča ter še kakšno presenečenje, kot so kokoši in glasen petelin ter tudi dva zajca. »Seveda smo si živali izposodili iz zaledja. V Piranu danes teh živali ni več,« nam je povedala Vlasta Urška Baraga, ki je........

© Dnevnik