Vonj po napolitanskih picah se je mešal z morskim zrakom, iz zvočnikov je odmevala glasba, pred stojnicami so se vile vrste obiskovalcev, na ležalnikih ob morju pa so se družili domačini in turisti. Piranska Punta je bila v soboto prizorišče poletnega festivalskega večera, kakršnega si organizatorji želijo doživeti pogosteje – sproščenega, lokalnega in predvsem domačega.

Za idejo stoji mladi režiser Ivan Loboda, ki je lani skupaj s prijatelji pripravil prvi dogodek skoraj brez načrtovanja. Spomin na tisti večer je še vedno živ, saj je nastal v le nekaj dneh, odziv pa je presegel vsa pričakovanja.

Ivan Loboda (z desne) je dogodek pripravil skupaj s Paolino, Renejem in Marinko.  Foto: Vesna Levičnik

»V ponedeljek smo se odločili, v petek pa festival že izpeljali,« se je spominjal začetkov. Dogodek je pritegnil toliko ljudi, da ga je množica presenetila. »Odziv je bil tako velik, da sem se ga skoraj ustrašil. Sam sem poklical policijo, ker smo ugotovili, da imamo premalo varovanja.« Toda zamisel ni nastala zaradi želje po organizaciji festivala, temveč zaradi povsem vsakdanjih poletnih srečevanj. »Po dolgem času se je spet zgodilo, da si prišel na Punto in srečal nekoga. Nisi se več dogovarjal, ampak si ljudi preprosto našel tam. To je bil občutek, ki ga je Piran nekoč že doživel.« In prav ta občutek skupnosti so želeli ohraniti ter ga ponuditi tudi drugim.

Prijatelji, podjetniki in sosedje

Festival je nastal brez velike produkcijske ekipe. Organizirali so ga prijatelji, ki jih povezuje Piran, vsak pa je prispeval tisto, kar najbolje zna. Eden vodi gostinski lokal, drugi izdeluje sladoled, tretji peče pice, četrti organizira........

© Dnevnik