Študiji, letos objavljeni v najuglednejših znanstvenih revijah, sta prinesli nekatera nova spoznanja o vplivu vetrnih elektrarn na počutje in zdravje ljudi. Njuni avtorji iz ZDA in Nemčije so analizirali podatke več sto tisoč ljudi, ki živijo v bližini teh naprav. V prvi so zajeli obdobje 2011–2023, v drugi pa 2002–2022. Obe v pretežni meri zavračata javnozdravstvene pomisleke nasprotnikov vetrnih elektrarn: obratovanje naprav ne povzroča dokazljivega negativnega vpliva na zdravje in ne poslabšuje kakovosti življenja. Kljub temu je treba biti previden pri njihovem umeščanju v prostor.

Sta pa avtorja študije, objavljene v reviji Nature, zaznala pogostejše poročanje o stresu in nelagodju, kadar se je v bližini bivališča vrtelo večje število vetrnic, vendar tudi to v analiziranem 20-letnem obdobju ni imelo zaznavnega učinka na njihovo telesno zdravje. Avtorja zato opozarjata snovalce energetskih politik, naj pri umeščanju v prostor omejujejo koncentracijo vetrnic na enem območju, saj utegne to negativno vplivati na duševno dobrobit lokalnega prebivalstva.

Bojazni se (še) niso uresničile

Kako te ugotovitve komentira Sonja Jeram iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki se ukvarja s problematiko vpliva okoljskega hrupa na zdravje? Uvodoma navede definicijo zdravja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO): »Zdravje je stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne zgolj odsotnost bolezni ali slabosti.« Tudi povzročanje vznemirjenosti, stresa in motenj spanja ima namreč lahko dolgoročne negativne vplive na zdravje, predvsem na delovanje srca in ožilja. »Vznemirjenost zato obravnavamo kot negativno posledico hrupa na splošno na zdravje ljudi,« razloži raziskovalka.

Obsežni študiji iz ZDA in Nemčije nista dokazali neposrednih negativnih vplivov vetrnic na telesno zdravje ljudi. Večja koncentracija vetrnic pa lahko........

© Dnevnik