Ker so junija lani izdali nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta zaradi domnevnih vojnih zločinov v Gazi, je vodstvo ZDA uvedlo vrsto sankcij zoper osem sodnikov in tri tožilce mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Beti Hohler, slovenska sodnica na haaškem sodišču, je ta teden odboru evropskega parlamenta za pravne zadeve opisala, kakšen vpliv imajo na njeno vsakdanje življenje.

Njen račun je po diktatu ZDA zaprla tudi ena od bank v Sloveniji, pri kateri je bila komitentka več desetletij. Sankcije ji blokirajo tudi transakcije v evrih med dvema evropskima bankama. Prav tako so ji ukinili vse njene kreditne kartice, ne more uporabljati niti aplikacije paypal, je po poročanju portala MMC povedala sodnica.

Trump nas lahko vse brcne v 90. leta

Že decembra lani je svojo kalvarijo v časniku Le Monde opisal njen sodniški kolega. Ameriške sankcije s podpisom Donalda Trumpa so francoskega sodnika Nicolasa Guillouja izločile iz globalnega digitalnega prostora in mu onemogočile plačila z viso, mastercardom ali american expressom. »Obstajajo banke, ki, čeprav niso ameriške, sankcioniranim posameznikom zaprejo račune. Z včeraj na danes ostaneš brez bančne kartice. Biti sankcioniran pomeni biti vržen nazaj v devetdeseta leta,« je povedal sodnik ICC.

Do čezmejnih flikov vodita dve poti. Ena je povezava nacionalnih shem prek evropske interoperabilne pobude ​ (EuroPA), druga je povezovanje flika z denarnico wero. Katero pot bodo ubrala Slovenija, še ni znano.

Te izkušnje so nazorno izpostavile kritično odvisnost evropskega bančnega sektorja od ameriških plačilnih mehanizmov. »Visa, Mastercard … naš plačilni sistem........

© Dnevnik