Najpomembnejša mu je tista točka koalicijske pogodbe, v kateri so se stranke podpisnice zavezale vzdržnim, stabilnim in varnim javnim financam, je v ponedeljek poudaril Andrej Šircelj, minister za finance. »Jasne so rešitve, kako bomo upoštevali fiskalna pravila, kako bomo zadržali kakovost javnih financ in pokazali pot iz birokratskega močvirja ter predimenzioniranih davkov,« je bil prepričan.

In ena izmed teh rešitev je po njegovih besedah zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bo decembra potekal referendum, četudi bi v primeru njegove uveljavitve bistveno povečal proračunsko luknjo. Šircelj miri javnost. Pravi, da je vsaka skrb odveč.

»Zagotavljam, da bodo vse pokojnine redno plačane, da bodo zdravstvene storitve nespremenjene, nikakršne bojazni ni, da bi prišlo do razpada socialne države. Res pa je, da bomo določene stvari optimizirali,« je dejal minister. Zvečer mu je v oddaji Odmevi na TV Slovenija odgovoril Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta. »Optimizacija je vedno zaželena,« je dejal. »Ampak tukaj gre za dve milijardi evrov, ki ju bo treba pokriti zaradi tega, kar obetajo proračunski dokumenti in interventni zakon. Tega ni mogoče zagotoviti samo z optimizacijo.«

Kako torej namerava Šircelj povečati prihodke in zmanjšati odhodke, da bi država zmogla pokriti posledice interventnega zakona? Kaj je mogoče razbrati iz njegovih navedb?

Za tako nizek primanjkljaj bodo potrebni ekstremni rezi

Šircelj je trdil, da bo zakon v prvem letu državo »stal« 848 milijonov evrov, a bodo hkrati z njim ustvarili pozitivne učinke v višini 201 milijona evrov. Obenem je navajal, da bi z uveljavitvijo zakona proračunski primanjkljaj v prihodnjem letu dosegel 3,34 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Da bi ga spravili pod triodstotno mejo, s........

© Dnevnik