V osnovnih šolah se bo konec marca začelo nacionalno preverjanje znanja (NPZ). Preizkuse bodo vsi učenci v državi opravili na isti dan in ob enakih pogojih: pri preverjanju istega predmeta bodo torej reševali enake naloge, ki so jih predmetni strokovnjaki pripravili v sodelovanju z ekipo za sestavljanje preizkusov znanja.

Čeprav na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje in državnem izpitnem centru izpostavljajo, da namen NPZ ni ocenjevanje znanja učencev, ampak predvsem primerjava z dosežki vrstnikov na šoli in v državi, pa otroci, njihovi starši in mnogi šolniki priznavajo, da se je pred opravljanjem preizkusov težko izogniti pritisku v želji po doseganju dobrih rezultatov.

Da je priprava na NPZ pomembna, nenazadnje poudarjajo tudi v nekaterih založbah: z namenom olajšati učenje in okrepiti samozavest otrok pred preizkusom že leta zanje pripravljajo posebne vadnice.

Strah šolnikov je bil odveč

Osvežitve zakona o osnovni šoli so v osnovnošolski prostor prinesle pomembne spremembe tudi na področju NPZ. To je od lani vnovič obvezno tudi za tretješolce, dosežki devetošolcev pa lahko na srednjih šolah, kjer število kandidatov presega število vpisnih mest, vplivajo tudi na vpis. Spremembe so bile uvedene tudi v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom: v 6. in 9. razredu je NPZ po novem obvezno. NPZ od lani ne glede na to, kdaj so se vključili v osnovno šolo v Sloveniji, obvezno opravljajo tudi devetošolci priseljenci iz drugih držav.

Pomisleki učiteljev in ravnateljev, da devetošolci NPZ ne jemljejo dovolj resno, so bili odveč. Marsikdo je dvomil tudi o smiselnosti NPZ iz tretjega predmeta, ki ni obvezen, a podatki za lansko leto kažejo, da se je število učencev, ki so se prostovoljno udeležili NPZ iz tretjega predmeta, bistveno povečalo. Razveseljivo je tudi, da se je število neudeleženih devetošolcev pri vseh predmetih prepolovilo.

Dr. Janez Vogrinc, Pedagoška fakulteta

Za........

© Dnevnik