Smernice za potrjevanje učnih gradiv, ki izhajajo iz novega zakona o potrjevanju učnih gradiv in so jih pripravili na zavodu za šolstvo, so bile vroča točka tudi na četrtkovi seji strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Nekateri njegovi člani so poudarili, da podpirajo spremembe v smislu usklajenosti meril in dviga kakovosti, a da ob tem pogrešajo argumente, ki bi pojasnili, zakaj smernice niso enotne oziroma zakaj denimo delovni zvezki v zadnji triadi pri slovenščini niso predvideni, pri angleščini pa so.

Zakaj bi hiteli s spremembami, ko pa bodo obstoječa učna gradiva veljavna še tri leta, se sprašujejo zaskrbljeni člani sveta. Zaradi neusklajenosti smernic in razdrobljenosti na strokovni ravni so predlagali, naj se stopi korak nazaj in naj strokovne komisije za posamezne predmete ponovno presodijo glede smernic. Predlagali so, naj o teh odloča na novo oblikovana ekspertna skupina v sodelovanju z zavodom za šolstvo.

Izsledki analize, ki so jo opravili na 289 osnovnih šolah v državi, na katerih so zbrali podatke o vrednosti kompletov, ki so jih morali starši plačati za izobraževanje otrok v posameznih razredih, so pokazali, da je bila najnižja cena za komplete od 4. do 9. razreda (torej za šest let izobraževanja) 245 evrov, najvišja pa kar 1636 evrov. Razmerje med stroški, ki so jih pokrili starši na najcenejši in najdražji šoli, je bilo 1 proti 6,6.

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je pobudo članov strokovnega sveta podprl. Spomnil je, da so se za novosti odločili zaradi zagotavljanja kakovosti in ustreznosti učnih gradiv po celotni vertikali, tudi v povezavi z uvajanjem prenovljenih učnih načrtov. Minister je odločno zavrnil stališče, da smernice posegajo v avtonomijo učiteljev. Poudaril je,........

© Dnevnik