Povpraševanju po psihoterapiji, predvsem na področju otrok in mladostnikov, ni videti konca. Da čustvene stiske mladih naraščajo, opozarja tudi predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije (ZRPRS) mag. Mojca Mihelič. »Danes so otroci veliko bolj osamljeni. Naša generacija je mladost občutila precej drugače, kot jo čutijo današnji otroci. Okrog njih je toliko različnih idealov, oni pa vedo, da jih ne bodo mogli nikoli doseči. Težava je tudi v tem, da mladi nimajo več rame, na katero bi se lahko naslonili,« ugotavlja ravnateljica.

Miheličeva meni, da so mladi danes prevečkrat izgubljeni in pod vplivom napačnih skupin, prav tako so izgubljeni tudi v spletnem vesolju, kamor odrasli nimamo vstopa. Ravnateljica ob tem poudarja, da ne smemo, dokler je še vsaj trohice upanja, da se ga lahko najde, nikoli nobenega otroka jemati kot izgubljenega.

Prav je, da postajamo vse bolj senzibilni in da tudi nasilja oziroma stvari, ki se ne bi smele dogajati, ne normaliziramo več.

Ksenja Kos, psihoterapevtka

O tem, kaj vse je treba v naši državi spremeniti, da bomo odrasli hitreje prepoznali mlade v stiski, je tekla beseda tudi na torkovem srečanju predstavnikov vladne fokalne skupine za celovito obravnavo otrok in mladostnikov z nevarnim vedenjem na Osnovni šoli Preska v občini Medvode. Kot smo poročali, je bila omenjena skupina konec lanskega junija oblikovana kot odgovor na pobude s terena, opozorila stroke in pritiske javnosti glede nujnosti učinkovitega in celostnega pristopa k obravnavi izzivov mladostnikov z izrazito tveganimi vedenjskimi vzorci.

Za hitrejše nudenje pomoči mladim

Udeleženci sicer številčno precej okrnjene skupine, saj med njimi denimo ni bilo njene vodje, prof. dr. Vesne Švab, manjkali so tudi vabljeni šolski minister ter predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za pravosodje in ministrstva za zdravje, so se med drugim dotaknili tudi številnih drugih vprašanj. Poudarek je bil na hitrejšem nudenju pomoči mladim, skrajševanju predolgih čakalnih vrst ter presejalnih programih, s katerimi bi lahko zdravstvene težave otrok zaznali, še preden se........

© Dnevnik