»Toda vsi tedanji izračuni so pozabljeni. Nobena vlada od takrat se ni tega problema lotila resno,« je za Dnevnik poudarila dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in vodilna slovenska strokovnjakinja za namakanje.

V Sloveniji je 595.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi. Z namakalnimi sistemi (NS) jih je opremljenih zgolj okoli 6200 hektarjev ali dober odstotek vseh. Največ namakalnih sistemov so v Sloveniji zgradili pred letom 1990. Takrat so z njimi opremili 6500 hektarjev kmetijskih zemljišč. Kasneje so jih nekaj zgradili na novo, a ker so mnogi vmes propadli, smo danes še na slabšem kot pred tremi desetletji. Ministrstvo za kmetijstvo (MKM) je po letu 2019 namreč okoli štiri tisoč nedelujočih namakalnih sistemov ukinilo. Ostalo je nekaj manj kot 6200 hektarjev namakalnih sistemov, od tega je približno desetina zasebnih, preostali so javni – lokalni ali državni.

Najtežje je pridobiti zadostno podporo prihodnjih namakalcev

Če je naš cilj samooskrba, potem bi se morala država osredotočiti na to, kako kmete organizirati, da bodo pridelovali hrano. Če gre zgolj za kmetovo preživetje, pa je mogoče to reševati tudi z izplačevanjem odškodnin po nastali škodi, meni strokovnjakinja za namakanje dr. Marina Pintar.

Projekta gradnje novega NS namreč ni mogoče začeti, če pogodbe o namakanju ne podpišejo lastniki........

© Dnevnik