Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pripravlja vizijo slovenskega kmetijstva in hrane do leta 2040. Preden si postavimo cilje, kam želimo priti čez petnajst let, pa moramo vedeti, kje smo trenutno, kar zadeva pridelavo in predelavo hrane, repromaterial, logistiko in distribucijo, trgovino in potrošnika. To analizo je v sodelovanju s še nekaterimi drugimi strokovnjaki za MKGP pripravila posebna raziskovalna skupina ljubljanske biotehniške fakultete. Njene ugotovitve je na kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni povzel agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec. Poudaril je, da smo s podatki na nekaterih področjih zelo skopi.

Kmetijska zemljišča v uporabi, ki so osnova za pridelavo hrane, se nam postopno zmanjšujejo. Danes obdelujemo le še polovico toliko površin kot leta 1900. V živinoreji se dogajajo večji strukturni premiki, saj jo manjše kmetije opuščajo, zato se vse bolj koncentrira na večjih. Prašičereja še naprej tone. »Če se bo tak trend nadaljeval, se bomo leta 2040 približali ničelni točki. To lahko ogrozi nekaj, kar je pomembno za kmetijsko-prehranski sistem. To so naši značilni kulinarični proizvodi,« je poudaril Erjavec in nadaljeval: »Nimamo knjigovodskih podatkov, zato ne vemo, kakšne prihodke dosegajo kmetije, ne po regijah ne po tipih.«

Analiza stanja je tudi pokazala, da se je število velikih kmetij med letoma 2000 in 2020 podvojilo. »Če se bodo ti trendi nadaljevali, bodo leta 2040 velike kmetije obdelovale četrtino vseh površin, in to predvsem na račun zmanjševanja števila manjših kmetij,« je napovedal Erjavec. Stanje v Sloveniji po njegovem ni ne črno ne belo, ampak je sivo. Ekonomski položaj je neugoden za večino kmetij in tudi podjetij. Slovenija v produktivnosti zaostaja za večino ključnih igralcev v EU in svetu. Razlogi za to so naravne in strukturne........

© Dnevnik