Skrb za družinski grob lahko vsakič znova predstavlja priložnost za učenje, kako sprejemati kompromise, zlasti če so v soodločanje o tem, kako naj bo grob urejen, vključene različne generacije. Na eni strani tradicija, ki včasih nad navadami bdi kot stroga učiteljica, na drugi bolj osebni in okoljsko naravnani trendi. Kot znamenje spominjanja mrtvih so klasične sveče že na poti v izumrtje, nadomeščajo jih električne. Utripajo do 60 dni, obljubljajo njihove etikete. A tudi tem se čas izteka, saj, kot nam pove prodajalka ob Pokopališču Vič, se ljudje vse bolj navdušujejo nad okrašenimi kamenčki, ki jih polagajo na grobove, in okraski, ki jih v spomin mrtvemu zataknejo v zemljo. Bolj v koraku s časom skorajda ne gre. Nekateri radi kamenčke poslikajo kar sami. Nenazadnje, na koncu več kot razkošna ikebana šteje iskrenost in gesta sama. Prodajalka nam pove: »Moj šestletni vnuk je sam naslikal svoj kamenček za dedkov grob. Rekel mi je, da ko bom jaz umrla, mi bo na grob nosil jajčka. Nekaj kuhanih in nekaj surovih, da si jih bom lahko naredila takšna, kot jih imam rada.«

V torek dopoldne je bilo na Pokopališču Vič že kar nekaj ljudi, ki so........

© Dnevnik