Kaj danes vemo o koliščarjih, kar ni bilo znano v Jalnovem času?, 2.
Za pisanje trilogije Bobri, ki je izšla v Slovenčevi knjižnici med letoma 1942 in 1943, se je pripravljal deset let. V prvem delu knjige je opisal kolišče Brkatega Soma ob današnjem Botaničnem vrtu, kjer so odkrili oplet iz debelega vejevja (ribolovna past ali preostanek zgradbe), bronasto bodalo, fibulo v strugi Ljubljanice in kole, najdene na Špici. Jalnov izbor lokacije kolišča Brkatega Soma ob izlivu jezera v Ljubljanico je samoumeven. Tod je potekala pradavna Jantarjeva pot od Baltika v Sredozemlje, pa tudi trgovska rečna pot od Vinče, zibelke evropske civilizacije, po Donavi, Savi in Ljubljanici in naprej čez Barje do Jadranske obale. Lokacija naselbine Jalnovega kolišča Brkatega Soma ob pisanju knjige še ni bila dokazana.
Seveda nihče ne pozna imena te pomembne naselbine na Špici. Toda za »najpomembnejše arheološko najdišče v Ljubljani«, kot ga je imenovala takratna ministrica Majda Širca, je ime »kolišče Brkatega Soma«, kot ga je imenoval Jalen, primerno. Naj pa se na tem mestu navežem na članek z zgornjim naslovom na to temo, ki ga je 29. avgusta v Dnevniku objavila Neža Mrevlje.
Zgodba se prične 10. junija 2009 z objavo občinskega (MOL) projekta rekreacijskega parka Špica,........
© Dnevnik
