Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma Šutarjev zakon posega tudi v določilo zakona o kazenskem postopku, ki trenutno zelo jasno določa, da »sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza«.

Pisci zakona so na predlog vrhovnega tožilstva in sodišča obstoječi dikciji dodali še izjemo, ki bi presojanje (ne)zakonitosti dokazov precej razrahljala: »Razen, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora osem ali več let in bi bilo to glede na naravo in težo kršitve nesorazmerno glede na ustavnopravno varovano dobrino, v katero je bilo poseženo s kaznivim dejanjem.« Pri vseh hujših kaznivih dejanjih bi tako sodišča lahko tehtala, ali bi bila popolna izključitev nekega nezakonitega dokaza nesorazmerna glede na javni interes pregona. V javnem interesu je namreč, da so storilci najhujših kaznivih dejanj obsojeni in kaznovani. S tem bi radi dosegli bolj uravnoteženo presojo med pravicami obdolženca........

© Dnevnik