Trenja glede proračuna EU in glede pogajanj s Putinom
Drugi dan vrha EU v Bruslju so prišle na dan velike razlike med državami članicami pri pogajanjih o višini proračuna za obdobje 2028–2034, o čemer morajo članice sprejeti odločitev najkasneje do decembra 2027. Ciprsko predsedstvo je predlagalo dvoodstotno znižanje predloga proračuna v vrednosti skoraj 2000 milijard evrov, ki ga je lani poleti predstavila evropska komisija. »Predlog je še bolj neustrezen kot tisti, ki ga je prvotno predlagala evropska komisija, zato se z njim nikakor ne strinjamo,« je denimo izjavil Pedro Sanchez, premier Španije, ki je neto prejemnica evropskih sredstev.
Severne bogate države, ki so kot neto plačnice v proračun sicer v manjšini, pa zahtevajo še večje znižanje. Nemški kancler Friedrich Merz je novinarjem dejal: »Predlagani proračun je očitno zelo previsok. Treba ga bo znižati. Pogovoriti se moramo o prihodkih EU, saj lahko damo samo toliko denarja, kot ga imamo. Spet bi pozval Unijo, naj se ne zadolžuje preveč.« Mladi nizozemski premier Robert Jetten je nastopil z argumentom, da je treba zmanjšati davčno obremenitev evropskega gospodarstva in tako poskrbeti za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnem trgu. Nemčija, Nizozemska, skandinavske države in še nekatere druge članice, ki poskušajo tehnološko konkurirati Kitajski in ZDA, so nezadovoljne tudi zato, ker se v proračunu namenja več sredstev za kmetijstvo in kohezijsko politiko na račun podpore raziskavam in........
