Zakon o mednarodni zaščiti v 10. odstavku 9. člena določa, da morajo svetovalci za begunce ministrstvu razkriti informacije o prosilcih za azil, ki jih pridobijo v postopku. Ta določba, ki posega v zaupnost med pravnim zastopnikom in stranko, je dobila novo pravno dimenzijo. Pravnica Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) je zaradi nje novembra lani namreč vložila tožbo na evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), v postopek pa se je s stransko intervencijo v petek vključila tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek.

Izjema v pravnem sistemu

Kaj sporni člen pomeni v praksi? Svetovalec za begunce mora ministrstvu za notranje zadeve posredovati informacije, ki jih je v postopku prejel od svoje stranke. Če tega ne stori, ga lahko minister za pravosodje razreši. Med drugim gre za podatke o identiteti prosilca, njegovih dokumentih, starosti ali okoliščinah, ki bi lahko vplivale na priznanje mednarodne zaščite. To pomeni, da svetovalec ni več zgolj zastopnik interesov svoje stranke, temveč v določenem delu tudi posrednik informacij državi.

Prosilci za zaščito so edina kategorija strank v sodnih postopkih, ki se jim pravica do zasebnosti odreka.

Urša Regvar, Pravni........

© Dnevnik