Mati devetošolca, ki je odločbo o disleksiji in diskalkuliji uradno pridobil decembra lani, je želela, da bi se njenemu sinu ustrezno prilagodile tudi pole nacionalnega preverjanja znanja, ki se za devete razrede izvaja marca letos. Na šoli so jo s prošnjo za prilagoditev izpitnih pol NPZ usmerili neposredno na Državni izpitni center (RIC), od koder je prejela suhoparen odgovor, da pol za njenega sina ne morejo več prilagoditi, saj bi morala biti prijava posebnih prilagoditev vložena že oktobra, ko pa njen sin odločbe še ni imel.

Kot opozarja mama, naj bi NPZ deloval zgolj kot povratna informacija učencem, staršem, učiteljem in šolam o doseganju ciljev in standardov znanja, vendar obstaja možnost, da se dosežki učencev v 9. razredu pri NPZ lahko uporabijo kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja. To ureditev ureja 65. člen zakona o osnovni šoli, vendar, kot opozarja specialni pedagog dr. Marko Kalan, zakonska dikcija »lahko« pomeni, da se dosežki v praksi resnično upoštevajo. Mati devetošolca se zato boji, da bi lahko slabši sinovi rezultati na NPZ vplivali na njegovo nadaljnje šolanje.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da postopki usmerjanja otrok s posebnimi potrebami pogosto trajajo več mesecev, včasih tudi več kot leto dni. Odločbe so zato pogosto izdane pozno, tudi šele v zadnjem razredu osnovne šole. V takšnih primerih se postavlja vprašanje, ali bi moral sistem – in z njim tudi RIC – veljavne odločbe upoštevati ne glede na čas, ko jih posameznik pridobi.

V Državnem izpitnem centru poudarjajo, da so pri........

© Dnevnik