Ko se bo Tanja (njeno pravo ime hranimo v uredništvu), po poklicu predmetna učiteljica, maja vrnila v razred, njen sin, rojen junija lani, najverjetneje še vedno ne bo imel mesta v lokalnem vrtcu v občini Žiri. Znašla se je v sivi coni med iztekom porodniškega dopusta in septembrskim oblikovanjem oddelkov v vrtcih – v časovni vrzeli, ki že leta starše otrok, rojenih spomladi in poleti, potiska v improvizacijo, iskanje varstva pri sorodnikih, plačevanje varušk ali celo odpoved delovnega razmerja.

Kot pove Tanja, je njen partner jeseni, še preden se jima je rodil otrok, poklical v vrtec in vprašal, kako naj ravnata, saj bosta varstvo potrebovala spomladi. Odgovor je bil kratek: po koncu razpisnega roka, ki poteka februarja oziroma marca, vlog ne sprejemajo.

Razlike med občinami tako niso le v številu prostih mest, temveč tudi v pristopu: nekatere poskušajo oddelke prilagajati sproti, druge starše usmerjajo v druge občine ali k zasebnim ponudnikom, tretje se odločajo za finančne subvencije namesto dodatnih kapacitet.

Tanja se mora na delo vrniti 10. maja. Kot učiteljica ima še 30 dni starega dopusta, vendar ga po izteku porodniškega dopusta med pedagoškim procesom ne more koristiti, saj ji to onemogoča sistem oziroma zakonodaja. »Stari dopust bom tako lahko porabljala v sklopu tretjega stebra – to so ure, ki jih učitelji oddelamo tako, da smo neprostovoljno doma med jesenskimi, zimskimi in prvomajskimi počitnicami. Tako recimo ne morem dobiti dopusta niti za uvajanje sina v vrtec in bo to moral opraviti partner,« pove Tanja in še doda, da lahko njen partner izkoristi le še dvakrat po 15 dni očetovskega dopusta. Tudi če........

© Dnevnik