Jesenski predčasni izpust zapornikov je zadnja leta postal rutina, ki do lani na Otoku ni sprožala resnega razburjanja javnosti ali politikov. Novi premier Andy Burnham, ki je 20. julija zamenjal Keira Starmerja, je podedoval odločitev laburistične vlade o tem, da bo zaradi skoraj povsem polnih zaporov v Angliji in Walesu oktobra izpustila na tisoče zapornikov že po odsluženju samo štiridesetih odstotkov in ne polovice kazni, da bi imela v zaporih prostor za nove obsojene kršilce zakonov, ki jih je iz leta v leto več.

Sprva se je Burnham sprijaznil s to odločitvijo Starmerjeve vlade, a si je zaradi razburjanja javnosti, posebno žrtev, in politične opozicije premislil. Odločil se je, da do predčasnega izpusta ne bodo upravičene osebe, ki so bile obsojene na zaporne kazni zaradi posilstev ali hudih spolnih zlorab otrok, vključno s pedofilskim pripravljanjem otrok za spolno zlorabo. In da bodo predčasne izpuste drugih preložili s septembra na oktober. Burnham je s tem izpolnil eno svojih odmevnih obljub o tem, da bo poslušal ljudi – volilce.

Burnham sliši ljudi jasno in glasno

Burnham je s tem morda pokazal, da je mož beseda, rekoč, da je »ljudi slišal jasno in glasno«, da je zagotavljanje varnosti Otočanov njegova prednostna naloga in da je zato ukazal preučitev programa predčasnega izpusta zapornikov, ni pa s tem rešil dolgoletnega problema: polnih zaporov, ki so že vrsto let glavni razlog za predčasni izpust zapornikov, za kar so se........

© Dnevnik