Vse se enkrat zgodi prvič. Celo v politiki. Ko je vodja stranke Reformirajmo Združeno kraljestvo Nigel Farage napovedal »pomembno tiskovno konferenco«, je bilo veliko ugibanj. Celo o tem, ali se bo zaradi političnih težav, ki so mu jih prinesli podarjenih pet milijonov funtov (menda nagrada za brexit) in druge osebne donacije, umaknil iz politike. Ni šlo ravno za tiskovno konferenco, ampak videoposnetek, v katerem je dvajset minut bolj ali manj jezno branil samega sebe in napadal vse druge, od politikov do medijev. Ponavljal je, da ni prav ničesar naredil narobe in da poskušajo vladajoče strukture nepošteno škoditi njegovi stranki. Odstopil sicer je, vendar ne s položaja vodje stranke, ampak kot njen poslanec v volilnem okrožju Clacton, a je obenem napovedal svojo vnovično kandidaturo. Zakaj naj bi to naredil?

Bitka ljudstva in vladajočih struktur?

Nadomestne poslanske volitve, ki jih je sprožil z odstopom in vnovično kandidaturo, je razlagal kot politično bitko med ljudstvom in vladajočimi strukturami. »Samo ljudje v Clactonu lahko razsojajo o mojih dejanjih,« se je jezil Farage rekoč, da bodo ljudje imeli priložnost pokazati srednji prst establišmentu in mu........

© Dnevnik