»Ne drži trditev, da je evrske ponaredke nemogoče prepoznati s prostim očesom in da je to mogoče le s posebno ultravijolično lučko. Ponarejene bankovce lahko z nekaj vaje vsakdo prepozna z metodo otip-pogled-nagib, s katero je možno preveriti zaščitne elemente bankovcev, če seveda to metodo poznamo. Podrobno je opisana na spletnih straneh Banke Slovenije in Evropske centralne banke, pri tej metodi pa zadostuje že običajna svetloba brez posebnih pripomočkov,« poudarja Gregor Miklavčič, direktor oddelka za gotovinsko poslovanje na Banki Slovenije.

»Že na otip je mogoče zaznati, da je papir pri ponaredku bolj gladek in manj čvrst, deluje bolj plastično kot pristni bankovec. Poleg tega je pri pravem bankovcu možno otipati rahlo izbočene črtice oziroma reliefni tisk ob robovih bankovcev in na osrednjem motivu. Pri nagibu originalnega bankovca je na smaragdno zeleni številki mogoče opaziti premikajoč se svetlobni val. Druge zaščitne elemente, kot sta vodni tisk in varnostna nitka, je mogoče videti, če bankovec pogledamo proti kakršnemu koli viru svetlobe. Ponarejevalci sicer poskušajo imitirati zaščitne elemente, a pri tem večinoma niso prav uspešni. Najbolje je preveriti več zaščitnih elementov, vsak pa si lahko sam izbere, katere zaščitne elemente bo preverjal in pri katerih mu gre prepoznavanje najbolje od rok. Se je pa najprej treba naučiti, na kaj sploh biti pozoren,« razlaga Miklavčič.

Gregor Miklavčič, direktor oddelka za gotovinsko poslovanje na Banki Slovenije, poudarja, da se lahko vsakdo nauči prepoznavati ponaredke tudi brez posebnih orodij. / Foto: Bojan Glavič

Nekaj znanja in vaje je za prepoznavanje ponaredkov sicer zelo dobrodošlo, ne potrebujemo pa za to kakšnih posebnih orodij. »Kar tretjina ponaredkov, ki jih odkrijemo na ravni evrosistema, sploh ni delo kakšnih spretnih ponarejevalcev, ampak gre za navadne kopije oziroma tako imenovani filmski denar, na katerem pod zastavo EU namesto podpisa........

© Dnevnik