Predstavljajte si, da hodite po gozdu in ob nekem drevesu zagledate nenavaden kup kamenja. Na deblu so sledovi udarcev, na tleh ležijo skale različnih velikosti, človeka pa daleč naokoli ni. Kdo jih je prinesel? Odgovor je precej presenetljiv: šimpanzi.

V narodnem parku Boé v Gvineji Bissau raziskovalci že leta spremljajo nenavadno vedenje zahodnih šimpanzov. Živali pobirajo kamenje, ga nosijo do določenih dreves in ga z veliko silo vržejo v deblo ali z njim udarjajo po njem. Nekatere skale nato ostanejo ob drevesu in sčasoma nastanejo pravi kupi kamenja. Še bolj nenavadno je, da se šimpanzi vračajo k istim drevesom.

Ko so raziskovalci pred kratkim ponovno obiskali kraje, ki so jih spremljali že pred leti, so ugotovili, da je večina mest, ki so bila znana že leta 2017, še vedno v uporabi. Nekatera takšna drevesa šimpanzi obiskujejo že več kot desetletje. Toda zakaj?

Kamni, kriki in bobnanje

Na prvi pogled bi lahko pomislili, da si s kamni pomagajo pri iskanju hrane. Šimpanzi so namreč spretni uporabniki orodja. Ponekod s kamni razbijajo orehe, s palicami lovijo termite in uporabljajo liste kot nekakšne gobice za zajemanje vode. Toda pri obmetavanju dreves hrane ni.

Posnetki s kamer kažejo, da kamenje največkrat mečejo odrasli samci. Dogajanje je lahko precej glasno. Šimpanz zagrabi kamen, ga vrže v deblo, ob tem pa lahko glasno zakriči in z rokami ali nogami udarja po velikih koreninah drevesa. To je........

© Dnevnik