Jesen po volitvah bo za vladno koalicijo Janeza Janše, ki za večino v parlamentu računa na glasove kvaziopozicijske Resnice, pregovorno pestra. Del civilne družbe je konec julija v DZ dostavil več kot 44.000 glasov za naknadni zakonodajni referendum o koalicijski noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Poslanske skupine SDS, trojčka okoli NSi ter Demokratov in Resnice so v odgovor na to konec julija vložile tri predloge posvetovalnih referendumov, med njimi tudi referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Po predlogu bi vse štiri lahko izvedli 11. oktobra, ko se obeta superreferendumski dan. Prvega septembra se za nameček začne zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in zakonu o lokalnih volitvah. V prihodnjih mesecih bo vlado in poslance zaposloval tudi rebalans proračuna.

Zakonodajni referendumi so po pravilu tudi tehtanje vlade, ki bi v primeru, da zakon pade, imela eno leto zvezane roke pri uveljavljanju številnih predvolilnih zavez, ki so zajete v aktu. Referendum o interventnih ukrepih utegne pasti v čas lokalnih volitev.

1. Referendum o »politični policiji«

Koalicija je skupaj z glasovi Resnice konec maja sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki močno oži pravno varstvo preiskovancev. Med drugim črta varovalke, ki preiskovancem že med samim postopkom omogočajo, da se zatečejo k pravnemu in ustavnemu varstvu ter s tem preprečijo nepopravljive politične posledice in posege v človekove pravice. Po novem bi lahko o teh kršitvah v upravnem sporu vložili tožbo šele po koncu parlamentarne preiskave oziroma po vročitvi končnega poročila komisije, pri čemer komisije teh poročil zelo pogosto sploh ne napišejo. Politika bi lahko na tak način brez »ugovorov« brskala po občutljivih osebnih podatkih političnih nasprotnikov. Po starem zakonu, ki zdaj spet velja zaradi razpisanega referenduma, lahko sodstvo za rokav pocukajo tudi tretjina poslancev, varuh človekovih pravic in preiskovanec sam, po novem pa bi to smela le še sodni svet in generalni državni tožilec. Janševi bi odpravili tudi sodni nadzor nad razrešitvijo članov preiskovalnih komisij, ki so predlani dobili možnost vložitve tožbe na vrhovno sodišče. S to varovalko je želela prejšnja koalicija preprečiti naklepno oviranje dela komisij s predlaganjem poslancev za priče, s čimer se jih je poskušalo izločiti iz komisij. Referendumsko vprašanje se bo 11. oktobra glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«

11. oktobra bo tudi referendum o tako imenovani politični policiji. Foto: Luka Cjuha

2. Referendum o »interventnih« ukrepih

Na referendumu bomo državljani jeseni predvidoma odločali tudi o tako imenovanem zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma s 1. septembrom, kar ne bi smelo biti težava, saj so jih konec maja ob vložitvi referendumske pobude v vsega treh dneh zbrali 47.000.........

© Dnevnik