Večja pooblastila za policijo, vključno z ukrepom vstopa v stanovanje. Omejevanje pravice brezplačne pomoči in socialnih prejemkov za povratnike. Ukinitev otroškega dodatka za mladoletne matere. To je le nekaj ukrepov, ki jih s Šutarjevim zakonom v odzivu na smrt 48-letnega Aleša Šutarja iz Novega mesta predlaga vlada Roberta Goloba. Skupna točka? Ustavna spornost. »V mirnih razmerah smo bili prepričani, da je v dvomu treba delovati v korist obdolžencev in manjšin. Ko ti pravili obrnemo na glavo, v korist večine in represije, moramo paziti, da bo sprememba veljala samo za posebne, natančno določene izredne okoliščine in ne za mirno reševanje vsakdanjih zadev. V nasprotnem primeru bomo zopet imeli opravka z velikim številom razveljavljenih predpisov pred ustavnim sodiščem in evropskim sodiščem za človekove pravice,« opozarja nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič.

Zdi se namreč, da koraka aktualna vlada v smeri, pred katero je v torek, ravno v času mestne seje, kjer so bili predstavljeni ukrepi, posvaril bivši predsednik republike. Milan Kučan je v Murski Soboti ob 35-letnici društva Romani Union namreč povedal, da »sprejemanje v naglici pod pritiskom sedanjega razpoloženja do Romov lahko vodi stran od nujnih in premišljenih sistemskih rešitev«.

Dr. Mojca Pajnik ob tem opozarja, da ima aktualni odziv politike na dogodek vse elemente moralne panike, pri čemer se romsko manjšino skozi intenzivno, čustveno slikanje izrednih razmer prikazuje kot grožnjo in utrjuje ločnico med »nami« in »njimi«. »Žal je koalicija v marsičem sprejela matrico 'težavnega sobivanja' za legitimacijo varnostnih ukrepov,« poudarja profesorica na ljubljanski fakulteti za družbene vede in raziskovalka na Mirovnem inštitutu.

Mojca Pajnik je kritična do tega, da vladni odziv temelji predvsem na poudarjanju varnostnega vidika in da se je nasilna smrt uporabila za utrjevanje ozkega razumevanja varnosti kot večje policijske prisotnosti in kaznovalne politike. »Tak pristop varnost enači s potrebo po nadzorstveni politiki, ne pa z varnostjo, ki jo zagotavljajo socialna pravičnost, enakost in dostop do storitev,« je jasna doktorica komunikologije. Dodaja, da ničelna toleranca nasilja ne sme biti izgovor za etnično selektivne ukrepe. »Napovedani varnostni ukrepi, kot so širša policijska pooblastila, omejevanje pravne pomoči, zasegi premoženja in zniževanje socialnih transferjev, pomenijo posege v temeljne človekove pravice in lahko utrdijo prakso etničnega profiliranja. Na tak način se varnostni diskurz spreminja v orodje normalizacije........

© Dnevnik