Danska prestolnica Köbenhavn je bila te dni velika utrdba. Po ulicah so patruljirali oboroženi vojaki, pred pristaniščem je za varnost skrbela nemška fregata, deset članic Nata pa je v mesto z znamenitim kipom male morske deklice napotilo protidronsko obrambo. S takšnimi varnostnimi ukrepi je bil varovan neformalni vrh voditeljev Evropske unije, potem ko so ruski droni kršili poljski in romunski zračni prostor, neznani brezpilotniki pa so se pojavili tudi na Danskem, Norveškem ter nad ladjedelnico podmornic in elektrarno na severu Nemčije.

Prav protidronska obramba je bila ena izmed osrednjih tem prvega zasedanja evropskega sveta po poletnih počitnicah, ko se je sedemindvajseterica večkrat po videopovezavi usklajevala zaradi Ukrajine. Potem ko je predsednica komisije Ursula von der Leyen v svojem govoru o stanju v Uniji kot enega izmed naslednjih projektov navedla vzpostavitev protidronskega zidu, prepleta različnih obrambnih sistemov za motenje leta ali sestrelitev dronov, se je ta projekt poleg gradnje protizračne obrambe, opazovanja in prestrezanja hibridnih groženj iz vzhodne soseščine ter izboljšanja satelitskih nadzornih sistemov znašel med tistimi, za katere je komisija hotela pridobiti nadaljnje usmeritve držav članic. Države EU so se dogovarjale o konkretnem načrtu, kako bodo do leta 2030 korenito izboljšale svojo oborožitev. Časovnik dodatnega........

© Dnevnik